DigiMeet 2022 - štirje dnevi aktualnih vsebin, zgovornih gostov in številnih idej za digitalizacijo poslovanja
Po 4 dneh seminarjev in odprtega pogovora se je uspešno zaključil letošnji spletni dogodek DigiMeet 2022, z naslovom Trajnostna prihodnost s pravo digitalno podporo. V sodelovanju s svojimi partnerji smo se v okviru DigiMeeta lotili pregleda digitalizacije v steklarski industriji, bančništvu in zdravstvu ter ga umestili v kontekst varovanja okolja.
Direktorica Mikrocopa, Simona Kogovšek je na konferenci DigiMeet izrazila zadovoljstvo, da vse več podjetij sprejema digitalizacijo kot priložnost za rast in učinkovitejše poslovanje tako navznoter kot navzven, saj digitalizacija zagotovo prinaša tudi bolj trajnostno poslovanje.
S tem sta se na zanimivem odprtem pogovoru strinjala tudi moderator in novinar Radia, Matej Praprotnik in John Denhof, predsednik uprave Nove KBM. "Beseda trajnostnost se je nekoč uporabljala le v kontekstu ohranjanja narave, gozdov, pridelka, danes pa se uporablja tudi v povezavi s trajnostnimi poslovnimi modeli. Dotika se namreč vseh posameznikov, podjetij, sektorjev in vseh držav. Navadno se je v poslovnih okoljih govorilo le o donosih, maržah in finančnih metrikah, danes pa postaja vse bolj pomembno vprašanje, kako se osredotočamo na klimatske spremembe", je poudaril Denhof.
V Novi KBM so se tako zavezali trajnostni agendi, ki je postala del poslovne strategije. Zato so se v zadnjih 5 letih lotili transformacije in izboljšave poslovnih modelov, odnosov z regulatorji, produktov... Postavili so tudi jasen akcijski plan, ki ga predano izvajajo v praksi. Celo ocenjevanje in nagrajevanje zaposlenih so vezali tudi na trajnostno agendo, saj to dodatno prispeva h graditvi zavedanja med zaposlenimi. Prepričani so, da je potrebno zastavljeno vizijo izvajati, spremljati in meriti, saj pri ESG (Environmental, Social and Governance) ne gre več za teorijo, ampak je treba uskladiti vsa področja v praksi (vključno z informacijsko tehnologijo).
"Na tej poti nam je ogromno pomagal Mikrocop, ko smo želeli preiti na brezpapirno poslovanje. V enem od naših začetnih projektov smo želeli transformirati poslovno okolje poslovalnic, saj se je ogromno tiskalo in skeniralo. Ko sem prišel, smo imeli toliko papirja, da smo morali kupiti viličarja - kot da bi bili časopis, ne banka. Zdaj v 99 odstotkih poslujemo brezpapirno. In izkazalo se je, da je ravno zmanjševanje papirja postal eden največjih programov za zmanjševanje stroškov," je zadovoljen Denhof.
Cilj Nove KBM je zmanjšati raven ogljika od 7 do 10 odstotkov vsako leto. "Prva leta je bilo lažje, saj nam je uspelo zmanjšati okoli 25 odstotkov, ko smo zamenjali izolacijo, osvetljavo, infrastrukturo... Zdaj gre težje. Da bomo popolnoma ogljično nevtralni, bomo morali proizvajati svojo elektriko iz energetsko učinkovitih virov. A s tem izzivom se bodo morala soočiti tudi druga podjetja, ko bodo regulatorji in zakonodajalci to zahtevali. Plačevanje za ogljične izpuste bo v prihodnje enaka obveznost, kot so danes davki," opozarja Denhof.
Na prvem seminarju DigiMeeta 2022 sta Ivo Vasev, produktni vodja platforme InDoc EDGE, in Tilen Sever, direktor razvoja tehnologije in inovacij v Steklarni Hrastnik, predstavila možnosti, ki jih digitalna platforma ponuja kot orodje in osnovo za digitalizacijo poslovanja. Izpostavila sta tudi povezavo strategije in vizije digitalnega poslovanja s trajnostno naravnanostjo podjetja.
Močno zavezo za soočanje z izzivom ogljične nevtralnosti so sprejeli tudi v Steklarni Hrastnik, saj je, kot je Tilen Sever seznanil udeležence, steklarska industrija zelo energetsko intenzivna. A hitrejše delovanje v tej smeri jim omogočajo ravno inovacije, kot je njihov nagrajeni projekt uporabe vodika za taljenje stekla.
"Če danes ne vlagaš v digitalno transformacijo, zaostajaš. Svoje procese moraš maksimalno optimizirati, to pa lahko vpliva na porabo snovi in energije. Zelena transformacija vključuje večjo energijsko učinkovitost, obnovljivo energijo, elektrifikacijo, obnovljiva goriva in zelene inovacije," je še dejal Sever.
Steklarna Hrastnik in Mikrocop sodelujeta pri projektu za digitalno preobrazbo Cedit.si, ki bo Steklarni Hrastnik omogočil še večji napredek na področju digitalizacije, v povezavi s trajnostnim poslovanjem. Kot je pojasnil Ivo Vasev, bodo v Mikrocopu pri projektu omogočili digitalno sodelovanje med ključnimi deležniki (zaposlenimi, partnerji, strankami...), ki bo varno, zakonsko skladno, lažje in bolj učinkovito. Mikrocopova platforma InDoc EDGE je namreč specializirana ravno za zajem in klasifikacijo dokumentov, upravljanje poslovnih procesov, upravljanje dokumentov in vsebin, digitalne transakcije, varano in skladno elektronsko hrambo ter povezljivost z različnimi poslovnimi sistemi ali specifičnimi zunanjimi storitvami.
Tudi v SKB banki so že pred leti iskali rešitev, ki bi omogočala varno in skladno deljenje dokumentov za hitrejše in bolj učinkovito delo. Zato so se prav tako povezali s podjetjem Mikrocop, ki so jim uspešno digitalizirali več kot 100 različnih procesov, od najbolj preprostih (kot je na primer odobritev letnega dopusta zaposlenih), do kompleksnejših (kot je odobritev potrošniškega kredita).
Miro Cepec, glavni operativni direktor SKB banke, je na DigiMeetu dejal, da je to za njih še toliko bolj pomembno, saj v bančništvu veljajo zelo stroga določila za varovanje poslovnih skrivnosti. Poleg tega skoraj vsa njihova komunikacija vsebuje elemente poslovne skrivnosti.
"Želeli smo partnerja, ki bi bil kos tako zahtevnemu procesu in bi bil pripravljen slediti našim potrebam, čim hitreje. Presenečeni smo bili, kako dobro so v Mikrocopu sprejeli izziv in uspeli razviti zelo bogato funkcionalnost, da smo prešli iz hrambe v področje visokih procesov, upoštevajoč ob tem, da v vseh korakih podpiramo tudi najmanj zmožnega udeleženca oziroma najšibkejšega v verigi."
Zanimiva je bila tudi okrogla miza na temo digitalizacije v zdravstvu, ki jo je gostila Nataša Centa, strokovnjakinja za digitalizacijo poslovanja v Mikrocopu. Uvodoma je poudarila, da je informatizacija v zdravstvu in zdravstveni negi neizogibna. Pomembno prispeva k transparentnosti medicinske oskrbe in večji varnosti za pacienta, večji učinkovitosti dela v bolnišnici, lažjem in preglednejšem vodenju podatkov ter varni hrambi medicinske dokumentacije.
"Tudi v zdravstvu je ogromno podatkov, ki so občutljivi in vplivajo na proces zdravljenja bolnika. Lahko pomagajo optimizirati ta proces ali ga zavirajo. Kot razvijalci rešitve Hipokrat se zavedamo, da je pri tem ključno, da se vsi podatki shranijo v informacijski sistem, da jih lahko uporabimo v procesu zdravljenja," je dejala Mirjam Kerpan Izak, direktorica podjetja List.
"Če digitaliziramo informacije, dokumente, procese, potem jih lažje upravljamo, nadzorujemo in obvladujemo tudi dostope. Zagotavljamo beleženje revizijskih sledi, da lahko spremljamo, kdo dostopa do posameznih dokumentov, ter preprosto dodajamo nove uporabnike," je povedala Maja Marušič, strokovnjakinja za notranja pravila in e-hrambo iz Mikrocopa.
Iz izkušenj v praksi je Gregor Torkar, vodja službe za informatiko v Splošni bolnišnici Jesenice, dejal, da je v zdravstvenem sistemu vedno več podatkov, ki potujejo med različnimi sistemi izven bolnišnice, pa tudi med samimi medicinskimi napravami. Zato je ključni poudarek na varni povezavi, optimizaciji določenih procesov in analizi.
S tem se je strinjal tudi Aleš Rozman, dr. med., strokovni direktor v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, ki je ob tem še dodal: "Zame kot uporabnika je pomembno tudi, da imam kot izvajalec zdravstvene storitve na mestu obravnave neposreden dostop do vseh podatkov pacienta. Na drugi strani pa tudi dostop do podatkov, ki jih potrebujem v procesu odločanja."
Pomemben je tudi digitaliziran proces obvladovanja neskladij in register tveganj preko InDoc EDGE, saj omogoča pregled nad celoto. "Prej je bilo potrebno veliko energije, da si zbral vse posamezne podatke. Zdaj gre vse preko enotnega sistema, do katerega ima vsak zaposleni dostop in lahko prijavi neskladje. Vodja kakovost ima tako v vsakem trenutku pregled, kje se pojavljajo neskladja in tveganja, da jih lahko pravočasno obvladuje," je še pojasnil Aleš Rozman.
Na vprašanje, kako gostje vidijo končni cilj digitalizacije, je Aleš Rozman dejal, da bo proces informatizacije zaključen, ko bodo vsi podatki digitalizirani in delo bo lahko potekalo popolnoma brezpapirno. Gregor Torkar je izpostavil še pomen uskladitve šifrantov na državni ravni, da bodo lahko ponudniki rešitev pripravili povezovanje med rešitvami in izmenjavo podatkov, kar bo bistveno poenostavilo izvajanje zdravstvene dejavnosti.
Mirjam Kerpan Izak in Maja Marušič pa sta bili mnenja, da se digitalizacija ne bo nikoli končala, tudi ko bo vse v digitalni obliki. Vmes se bo namreč spreminjala tehnologija, zato bo potrebna nenehna optimizacija procesov. A končni cilj je, da dobijo pacienti najboljšo zdravstveno oskrbo, ker imajo zdravniki in ostali zdravstveni delavci v vsakem trenutku na voljo vse pacientove podatke.
