Digitalnost > informatizacija

V svojem prvem življenju sem bil informatik. Razvijal in uvajal sem ERP sisteme. Nato sem postal poslovni analitik - povezovalec poslovnih funkcij in informatike. Sedaj sem že skoraj 10 let raziskovalec poslovnih zakonitosti v digitalni ekonomiji, njihovih vplivov na organizacije in njene kupce. »Nadgradnja« je občutna.

E-podpisovanje po meri potreb podjetja in pričakovanj strank

Imam srečo, da mi je življenje prineslo prelomne trenutke, ki so me prisilili, da sem moral nadgraditi svoja razmišljanja, znanja in sposobnosti. Ni bilo vedno lahko, a danes vem, da je bilo vredno. In še bo. Najbolj od vsega sem hvaležen, da sem razvil sposobnost razumevanja širše slike in postavljanja različnih elementov celotne rešitve v medsebojne povezave in vplive. Najbolj žalosten, da nisem uspel dovolj razširiti svojih spoznanj in pristopov med ostale, ki bi jim lahko koristilo moje znanje in izkušnje.

Na terenu še vedno srečujem podobne težave kot pred 10-15 leti

Na terenu namreč opažam, da se pri večini podjetij in IT ponudnikih v zadnjih 10/15 letih ni spremenilo kaj dosti. Pri večini podjetij se »nadgradnja« kaže predvsem v še večji usmerjenosti v stroškovno učinkovitost, pri večini izvajalcev pa v prehodu v oblačne rešitve, s katerimi utemeljujejo še manj možnosti za nujne prilagajanje posameznih delov teh rešitev specifičnim konkurenčnim prednostim podjetij naročnikov. No, saj le-ti večinoma od njih tega itak sploh ne zahtevajo. Da ne bo vse črno, ena od redkih pozitivnih stvari, ki sem jih opazil je, da se daje procesom vse večji pomen. Treba je dodati samo še razumevanje, da so procesi veliko več kot le delovni tokovi (postopki dela / workflow-i). Ampak vsaj en korak naprej je bil vseeno narejen. Še vedno pa je kritično, da številna vodstva podjetij ne razumejo, da je digitalizacija bistveno več kot le klasična informatizacija poslovnih procesov, uvedba brezpapirnega poslovanja in zmožnost virtualnega sestankovanja zaradi COVID19 situacije. Ena od posledic je prevelika usmerjenost zgolj v projekte tipa ERP, CRM, BI, ki se po vrhu vsega še vedno izvajajo s premalo pravilne priprave in zato na koncu prinesejo premalo poslovnih učinkov ter običajno utrujene in nezadovoljne uporabnike, ki so za naslednje korake prave digitalizacije še manj motivirani.

Informatizacija < digitalizacija < digitalna transformacija < digitalna poslovna preobrazba

Informatizacija

je uvedba informacijskih rešitev v organizacije predvsem z namenom optimiziranja njenega notranjega poslovanja, npr. ERP projekti. Tudi navidezno navzven umerjeni projekti, npr. uvedba spletne trgovine ali CRM projekti, vidijo organizacije običajno le kot optimizacijo lastnih procesov marketinga in prodaje s ciljem več prodati, le redko pa tudi z vidika, kaj bo s tem pridobil predvsem kupec ali dobavitelj.

Digitalizacija

je uporaba posamičnih digitalnih tehnologij (npr. senzorika, robotizacija, uvedba brezpapirnega poslovanja), predvsem z namenom optimiziranja posamičnih procesov ali posameznih poslovnih funkcij (npr. digitalni marketing), uvedba posamičnih, pogosto zgolj poskusnih, digitalnih aplikacij.

Digitalna transformacija

transformacija se osredotoča na celovito uvedbo naprednih digitalnih tehnologij (npr. tipa DARQ) v celotno poslovanje organizacije, predvsem z namenom ustvariti več vrednosti tako zase kot za kupce. Gre npr. za rešitve tipa industrija 4.0 (npr. digitalni dvojček, RPA), za aplikacije, ki kupcu olajšajo njegova opravila (npr. mu pričarajo navidezno realnost), mu omogočajo informiranje in odločanje v realnem času, povezovanje z ostalimi kupci, enovito večkanalno nakupovanje in komunikacijo, ali pa za uvedbo enostavnih digitalnih platform tipa 1:n (en ponudnik – več kupcev).

Digitalna poslovna preobrazba

je celovita in globlja sprememba podobe, kulture, naravnanosti in poslovanja s pomočjo sočasne (konvergentne) uporabe digitalnih tehnologij, z namenom prilagajanja organizacije na zakonitosti delovanja digitalne ekonomije, npr. s pomočjo prebojnih digitalnih inovacij (digitalnih poslovnih modelov tipa digitalnih platform n:n) in ustvarjanja nove digitalne vrednosti za kupce, kot tudi za druge deležnike širšega poslovnega ekosistema.

Opomba: izraz digitalnost uporabljam kot pojem, ki zajema katerokoli izmed navedenih zadnjih treh stopenj.

V čem je razlika

Kot sem nakazal že zgoraj, je bistvena razlika v odnosu do kupcev. V klasičnem odnosu je organizacijam pomembno predvsem, kako kupcem prodati čim več; za odnos v digitalni ekonomiji je značilno, kako pri kupcih pravočasno prepoznati in zadovoljiti čim več njegovih potreb ter s tem ustvariti čim več vrednosti. Zato lahko digitalno poslovno preobrazbo definiramo tudi kot temeljno spremembo načina, kako organizacija zagotavlja vrednost svojim kupcem.

Ponudba digitalne vrednosti je nova vrednost na podlagi digitalnega poslovanja organizacije, ki jo zazna kupec kot ustrezno za zadovoljitev svojih potreb ali svojega (poslovnega) cilja. Primera ponudbe digitalne vrednosti sta nadpovprečna izkušnja kupca (Customer eXperience) v poslovanju z organizacijo in poenostavljanje kupčevih vsakodnevnih opravil s pomočjo digitalnih tehnologij in rešitev.

Opisani odnos prave naravnanosti na kupce (Customer Centricity) je samo del potrebne drugačne organizacijske kulture za poslovanje v digitalni ekonomiji. Sem sodijo npr. še poslovna agilnost organizacij, prebojno inoviranje, pozitiven odnos brez strahu do digitalnih tehnologij, partnersko soustvarjanje in delitev dobička.

Vsi udeleženi v digitalnih iniciativah in projektih potrebujejo tudi nove digitalne kompetence, ki so seveda več kot samo znanja in sposobnosti uporabe digitalnih tehnologij in rešitev. Gre namreč predvsem za poslovno naravnanost in obnašanja, ki so skladna z značilnostmi digitalne ekonomije in sodobne organizacijske kulture.

In ne nazadnje gre za drugačne, nove izkušnje, ki jih organizacije največkrat še nimajo. In v takih situacijah se zato največkrat učijo na lastnih napakah, namesto da bi se učile na že odkritih napakah drugih.

Kaj naj naredijo podjetja

Vodstva podjetij morajo še več pozornosti nameniti svojim kupcem, a z izhodiščem, kako bodo najprej koristila njim, in šele nato sebi. Kaj to konkretno pomeni? Prvič: vzpostaviti morajo ravnotežje med zagotavljanjem izkušnje kupca in svojo profitabilno naravnanostjo, kar pomeni s pomočjo prave poslovne in procesne usmerjenosti zagotoviti skladnost procesov kupca (customer journey), vrednosti za kupca (npr. Cx) in optimizacije lastnih procesov in virov (npr. ERP, MES). In drugič: IT in digitalne projekte morajo razumeti veliko širše, kot le uvajanje tehnologij in rešitev s pomočjo notranjega in zunanjega IT-ja. To bi sicer morala razumeti vsaj v določeni meri že pri informatizaciji, a v digitalni transformaciji in digitalni poslovni preobrazbi je to postala nuja. To pa zahteva še večjo vlogo in odgovornost vodstev in ključnih uporabnikov, za kar vsi potrebujejo nove kompetence. Podjetja bi se morala bolj kot kdaj koli prej tudi zavedati, da potrebujejo zunanjo pomoč strokovnjakov za pravo digitalno poslovno preobrazbo in ne samo klasičnih (IT) svetovalcev.

Kaj naj naredijo ponudniki IT rešitev

Tudi IT ponudniki potrebujejo nadgradnjo svojih kompetenc in svoje organizacijske kulture, ki se začne pri vodjih. Tu bo sicer naloga veliko, veliko težja. Namreč ob povečanem povpraševanju po njihovih storitvah in rešitvah, je težko pričakovati, da bi bili IT ponudniki pripravljeni na bistvene spremembe v svojem odnosu do kupcev. Vsaj tisti uveljavljeni. V to bi jih morala »prisiliti« cehovska strokovnost, nova konkurenca in naročniki sami. Za tiste napredne IT/digitalne ponudnike, ki si zares želijo napredka, naj vseeno navedem nekaj nasvetov: nadgradite svoje znanje in sposobnosti z razumevanjem zakonitosti digitalne ekonomije in vplivov, ki jih imajo na poslovanje vaših naročnikov ter jim pomagajte s svojimi rešitvami pri nevtraliziranju teh vplivov in ustvarjanju novih priložnosti iz njih. Npr. razumite potrebe in popotovanje kupcev vaših naročnikov, kako lahko s pomočjo vaših rešitev naročnik ustvari večjo vrednost za svoje kupca ali z optimizacijo notranjih procesov poišče dodano vrednost ali nadgradi odnose s kupci. To za IT ponudnike pomeni predvsem premagati dolgoletno navajenost in naravnanost izhajanja iz svojih rešitev, ki naj postanejo bolj sredstvo za prave učinke digitalne transformacije in/ali digitalne poslovne preobrazbe naročnikov.

Vse se bo samo še stopnjevalo

Digitalni kupci bodo samo še bolj zahtevni. Mnogim organizacijam je že jasno, da povratka nazaj zato ni več. A večina jih žal še ni zares doumela, da bodo morale korenito spremeniti tudi svoje globlja prepričanja in dnevno delovanje, če želijo biti uspešna. Tako mora biti tudi izvedba digitalnih projektov drugačna od izvedbe klasičnih IT projektov. In to bi morali vedeti tako naročniki, še bolj tudi ponudniki IT in digitalnih rešitev. Samostojno spremeniti svoja razumevanja in dejanja je zelo težko, pogosto nemogoče. Zato oboji potrebujejo pri tem pomoč.

Tako upam, da bom lahko že kmalu, npr. pri naslednjem razpisu P4D – Digitalna transformacija, videl več pravih digitalno poslovnih projektov, iz podjetij pa več klicev za partnerska sodelovanja. Verjeli ali ne, ne zaradi lastnih koristi, predvsem zaradi več poslovnih učinkov, ki jih bodo pridobile zase te organizacije, in predvsem zaradi več vrednosti, ki jo bodo lahko nudile svojim kupcem. In pogosto bom v vlogi njihovih kupcev tudi sam, kot fizična oseba ali kot podjetje. Naj končno zmaga spiralni win-win!

Srečno! Se beremo čez kakšno leto ali dve, ko bomo, upam, vsi v (že) boljši digitalni kondiciji.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč Mikrocopa.



Aleš Štempihar

Aleš Štempihar Aleš preučuje vplive zakonitosti digitalne ekonomije na konkurenčnost organizacij. Njegova specialnost so: digitalne strategije, digitalni poslovni modeli, ponudba digitalne vrednosti za kupce. Aleš ima več kot 25 let poslovnih in informacijskih izkušenj iz poslovnega analiziranja in modeliranja, presoj IT rešitev, in 10 let izkušenj na področjih izdelave prenove poslovno digitalnih strategij, digitalnih preobrazb organizacij in skrbništva digitalnih projektov. Njegovo strokovnost dokazujeta dva mednarodno priznana certifikata: »Digital Strategies for Business: Leading the next-generation enterprise« in »Digital Business Transformation Management.« Aleš je direktor podjetja Askit d.o.o., predsednik IIBA Slovenija, Team Leader pri Digital42 in soustanovitelj startupa Inspire4future.

PREBERITE TUDI