Čas je za digitalizacijo zdravstvene dokumentacije

Le celovit pristop k digitalizaciji zdravstvene dokumentacije lahko prinese ustrezne rešitve in zagotovi optimalno izkušnjo pacientov, zdravstvenega osebja in drugih deležnikov.

Leto 2020 je močno zahtevo po spremembah prineslo ravno v zdravstveni branži. Posledično so se povečale predvsem potrebe po digitalizaciji procesov, s ciljem omogočiti lažje, hitrejše in optimalnejše delo vsemu zdravstvenemu osebju. Jasno je, da je to marsikdaj preobremenjeno, torej je posodobitev na področju upravljanja informacij logični korak k bolj optimalnim delovnim procesom. Pobude za digitalizacijo v zdravstvenih ustanovah tako že prihajajo z vseh ravni, ne le z vrha.

Čeprav se proces digitalizacije zaradi občutljive narave informacij na prvi pogled morda zdi zahteven, saj zdravstveno osebje upravlja z dokumenti, ki vsebujejo zelo občutljive podatke, ga lahko s celostnim in sistematičnim pristopom ter dobrim poznavanjem zakonodaje mogoče zelo uspešno izvedemo. S tem hkrati zagotovimo tudi, da dokumenti skozi vso življenjsko dobo ohranjajo zaupnost, celovitost in razpoložljivost informacij.

Pri upravljanju zdravstvene dokumentacije gre za informacije občutljivega značaja, zato moramo pri uvedbi digitalizacije dobro poznati in razumeti morebitna tveganja ter iskati rešitve, ki nam pomagajo preprečevati morebitne zlorabe.

Korona kriza nas sili, da delamo drugače

Nepredvidljivost korona krize je večino dejavnosti, med njimi zdravstvo kot eno bolj izpostavljenih, prisilila, da delajo drugače. Zgodil se je nekakšen digitalizacijski preskok, do katerega ob 'normalnih' pogojih verjetno ne bi prišlo še nekaj časa. Pogoji za delo, načini dela in pristopi k delu se zdaj še hitreje spreminjajo, zato jim lahko sledimo le s prilagodljivostjo in odprtostjo do sprememb.

Tveganja in pasti zdravstvene dokumentacije v papirni obliki

Vsi vemo, da je navada železna srajca in da smo ljudje pač taki, da spremembe, četudi dobre za nas, sprva sprejmemo zadržano ali celo z velikim odporom. Zato je pri njihovem uvajanju ključno ozaveščanje zaposlenih in poudarjanje tveganj, ki jim bomo izpostavljeni, če do uvedbe sprememb ne pride.

Upravljanje zdravstvene dokumentacije bi lahko bilo bolj učinkovito, najpogosteje se namenja preveč časa zajemu in obdelavi podatkov, včasih se aktivnosti podvajajo ali pa moramo iste podatke vnesti v več različnih informacijskih sistemov, kot pri vseh papirnih dokumentih je vedno prisotno tudi tveganje izgube dokumenta ali predolgega iskanja potrebnih informacij. Posledično izkušnja pacientov, zdravstvenega osebja in drugih deležnikov ni nujno optimalna, predvsem zdravstveno osebe pa je obremenjeno z aktivnostmi, ki bi lahko bile avtomatizirane.

Da bi se izognili vsem (ali večini) zgoraj naštetih pasti in tveganj, je pomembno, da k procesu digitalizacije dokumentacije pristopimo celostno in sistematično ter jasno definiramo svoje potrebe in cilje. Le tako bomo lahko od digitalizacije pridobili največ in želi še boljše delovne in poslovne rezultate.

Prednosti digitalizacije dokumentacije v zdravstvu

Po naših izkušnjah je posledica digitalizacije dokumentacije predvsem lažji in hitrejši dostop podatkov, kar posledično olajša izmenjavo podatkov med vsemi deležniki in tako pozitivno vpliva tudi na hitrejši dostop do zdravljenja. Prav tako digitalizacija pozitivno vpliva na hitrost in učinkovitost odločitev znotraj organizacije.

Vpeljane rešitve ne smejo biti zgolj same sebi namen, ampak morajo zaposlenim s svojo preprostostjo, jasnostjo in hitrostjo olajšati delovne procese in omogočiti, da se ti modernizirajo in optimizirajo. Zato moramo primerno pozornost kontinuirano namenjati tudi izboljševanju uporabniške izkušnje, sicer so lahko prizadevanja zaman.

Dobri primeri iz prakse govorijo zase

Primer dobre prakse je digitalizacija procesa oddaje soglasja za darovanje organov, ki jo je izvedel Zavod RS za presaditve organov in tkiv (Slovenija-transplant) in pri kateri smo sodelovali tudi v Mikrocopu. Darovalci so dotlej neprijazen postopek označili kot največjo oviro za oddajo privolitve, zdaj pa vsem državljanom in državljankam na voljo z le nekaj kliki.

Študija primera: Slovenija-transplant

Z enim klikom danes lahko nekoč rešimo življenje

Naš cilj je tudi v prihodnje pomagati pri učinkovitem reševanju izzivov z upravljanjem in hrambo različnih oblik dokumentov in tako zdravstveno osebje razbremenili aktivnosti, ki bi jih lahko avtomatizirali ali vsaj optimizirali.

Vas zanima več? Stopite v stik z nami!



Miha Škrabar

Miha Škrabar je tehnološki koordinator, ki s strokovno in predano ekipo sodelavcev dnevno rešuje izzive digitalizacije, zajema in distribucije dokumentov in podatkov ter urejanja in hrambe fizičnega gradiva. Verjame v nenehno učenje in proaktivno sledi poslanstvu Mikrocopa, da digitaliziramo poslovanje.

PREBERITE TUDI