“Neskladje je začetek zgodbe” — kakovost v zdravstvu

Z dr. Rozmanom smo se pogovarjali o tem, kako se v zdravstvu vodi kakovost - od papirnatih obrazcev do digitalnih sistemov, od evidentiranja neskladij do gradnje kulture varnosti. Bil je eden ključnih pri uvedbi digitalne rešitve InDoc EDGE v BGP Kranj. V pogovoru govori odkrito o tem, kaj je v digitalizaciji zdravstva najtežje, zakaj so ljudje vedno glavni izziv in zakaj je neskladje začetek zgodbe, ne njen konec.

Kako vidite napredek digitalizacije v slovenskem zdravstvu? Kje smo danes glede na Evropo?

» Kje smo glede na Evropo, težko rečem. Vem pa, kje smo mi kot izvajalci. V zadnjih letih smo naredili velik preskok. Pomemben pospešek je bila epidemija covida, ko smo v nekaj tednih oziroma mesecih vzpostavili rešitve, ki jih prej ni bilo mogoče vzpostaviti.

» Kot zdravnik lahko v tem trenutku, ko sedim v anesteziološki ambulanti, takoj vidim vse pacientove izvide. Tudi pri nas v ustanovi so danes praktično vsi izvidi elektronsko podpisani in posredovani v centralni sistem, dostopni vsem. V primerjavi s časom, ko v sistemu ni bilo ničesar, je razlika ogromna.

So izzivi pri digitalizaciji bolj povezani s tehnologijo, načinom razmišljanja ali z organizacijsko kulturo?

» Glavni izziv na koncu postanejo ljudje. Ljudje kot informatiki, ki me poslušajo, ko jim predstavljam svoj proces. In na drugi strani zaposleni, ki jih je treba naučiti in jim pomagati razumeti, da je to zanje nov način dela in da je ta način dela boljši, preglednejši in mogoče tudi varnejši za vse.

» Digitalizacija je vedno zahtevna. Vedno je treba poznati procese, jih na nek način predstaviti informatikom, da se jih lahko potem smiselno digitalizira in ne samo prepiše v digitalno obliko. Potem pa morajo ti procesi dejansko skozi uvajanje in uvedbo v življenje.

V zdravstvu se pogosto srečujemo z izrazoma "odklon" in "neskladje". Kaj pomenita?

» Neskladje je po angleško nonconformity, nekaj, kar se zgodi nepričakovano, enkratno in običajno zahteva korektivni ukrep. Na primer hematom po operaciji v trebušni steni - kirurg mora ukrepati.

» Odklon pa lahko razumemo kot deviacijo. To je nekaj nestandardnega, vendar sprejetega - možna alternativna pot, kadar standardna pot ni primerna. Vsaka ustanova se mora opredeliti, kateri izraz bo uporabljala. Pomembno je, da ima sistem kakovosti jasno odločitev, kako bo te dogodke poimenoval in obravnaval. Pri nas uporabljamo izraz neskladje.

Kdaj je neskladje priložnost za izboljšavo, in ne le napaka, ki bi jo skrivali?

» Besedi napaka in incident vedno prineseta občutek krivde. Ti si kriv. In zato tega v kakovosti ne želimo uporabljati na tak način. Neskladje pomeni, da je nekaj šlo nepričakovano, po drugačni poti. Vsak tak dogodek mora predstavljati priložnost za izboljšanje. Neskladje je začetek zgodbe.

Ko ste se v BGP Kranj lotili digitalizacije obvladovanja neskladij - ste začeli pri ljudeh, postopkih ali tehnologiji?

» Lotil sem se na osnovi izkušenj, ki sem jih že skoraj desetletje gradil pri vodenju kakovosti na področju transfuzijske dejavnosti. Tam smo nekoč zaznali etično neskladje - krvne komponente so prihajale k nam, nekatere se niso uporabile in smo jih morali zavreči. To etično neskladje nas je vodilo do tega, da smo postavili sistem.

» Najprej so prišli korektivni in preventivni ukrepi na samih neskladjih. V naslednjem koraku se je temu pridružil register tveganj. Iz vse te izkušnje sem potem, ko je prišel trenutek informatizacije, stvar generaliziral na celotno hišo.

V Mikrocopu smo izvedli anketo o upravljanju neskladij, kjer je sodelovalo 70 podjetij. Tretjina ima procese že digitalizirane, tretjina je na pol poti, petina pa še vedno dela ročno. Zakaj se po vašem mnenju nekateri še vedno držijo Worda in Excela?

» Ni enostavno preiti na digitalno, ko si navajen enega načina dela. Papir dobiš, ga daš na kupček in potem konec leta ta kupček prešteješ in razporediš. Prestavljanje tega v proces in digitalno rešitev je zagotovo težek korak. Sprememba je vedno težka. Tako za tiste, ki jo uvajajo, kot za tiste, ki se ji morajo prilagoditi.

Kako pa preprečiti, da vodenje neskladij ne postane samo administrativna naloga, ampak ostane živ proces izboljševanja?

» To je kar težka naloga. Vsi govorijo o kakovosti, težko pa je doseči, da to ni samo zapisovanje napak. Pomembno je, da se z neskladji in tveganji res ukvarjamo, jih obvladujemo in ohranjamo kulturo izboljševanja. Nimam enostavnega recepta.

Kultura varnosti ni nekaj, kar enkrat narediš. Na tem je treba ves čas delati in jo graditi. Vsak človek je posameznik. Vsak tim ima svojo dinamiko. Tudi z dvema timoma ne ravnaš enako. Največkrat je ključen osebni pristop, zgled in pozitivna naravnanost, da k dogodku pristopiš brez obtoževanja.

Če bi morali vse, o čemer smo govorili, strniti v en stavek: kaj je bistvo upravljanja kakovosti v zdravstvu?

» Zdravstveni delavci smo navajeni, da zdravimo ljudi. Kakovostnik v zdravstvu pa v bistvu zdravi procese v zdravstvu.

Kaj bi svetovali tistim, ki želijo graditi kulturo odprtosti in učenja iz neskladij?

» Beležiti tveganja in ne obupati. Kakšnega zelo pametnega nasveta nimam. Vsakič, ko sem se nekega procesa lotil na novo, sem videl, da se ga da še izboljšati. Vedno se da narediti še kakšno izboljšavo. Treba je vztrajati.

» Vedno si lahko zadovoljen, ko narediš korak naprej. V naslednjem krogu boš naredil še en korak, nekaj boš še spremenil, ampak lahko si zadovoljen že s tem, da si naredil korak naprej.

Od pogovora k praksi

Izkušnje dr. Rozmana niso le razmislek o vodenju kakovosti. So opis poti, ki jo je BGP Kranj prehodila - od ročnih procesov do enotnega digitalnega sistema obvladovanja tveganj in neskladij.

Poslušajte celoten pogovor z dr. Alešem Rozmanom v podcastu DigiChat.

 Vas zanima več? Stopite v stik z nami!