Dobra praksa

Kako dobro nam gre na področju digitalizacije poslovanja?

  01. 07. 2019

Evropska komisija je po letošnjem indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) Slovenijo uvrstila na 16. mesto med 28 državami članicami EU, kar je za eno mesto slabše kot v letu 2018. Skupna ocena Slovenije se je sicer izboljšala zaradi večje uspešnosti pri nekaterih razsežnostih, ki jih meri DESI. 

Kar je bolj zaskrbljujoče, je povečanje zaostanka za EU povprečjem navkljub boljši skupni oceni. To pomeni, da države EU relativno hitreje napredujejo od nas.

V Sloveniji smo uspešnejši je na področju povezljivosti in digitalnih javnih storitev, uvrstitev na področju uporabe internetnih storitev in integracije digitalne tehnologije pa se ni izboljšala. Kljub temu, da smo na področju človeškega kapitala na ravni povprečja EU, na tem področju nismo dosegli napredka. Na področju integracije digitalnih tehnologij smo izboljšali rezultat, vendar pa je ta še vedno pod povprečjem EU.

indeks_digitalnega_gospodarstva_in_druzbe_desi_2019

Vir: Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), Poročilo o državi za leto 2019, Slovenija

 

Na Gospodarski zbornici Slovenije so pred kratkim predstavili najnovejše poročilo Vzpon digitalnih izzivalcev: Kako lahko digitalizacija postane prihodnji gonilnik rasti za centralno in vzhodno Evropo, ki ga je pripravilo podjetje McKinsey & Company. V poročilu je Slovenija uvrščena med »izzivalce« v regiji, ki še ne izkoriščajo potenciala digitalizacije v dovoljšni meri.

Avtorji poročila ugotavljajo, da bi digitalizacija lahko slovenskemu gospodarstvu do leta 2025 prinesla dodatnih 2,1 milijarde evrov BDP.

Kot kaže iz opravljenih raziskav, slovenska podjetja čaka še precej dela, da se bodo lahko na področju digitalizacije kosala tako z Združenimi državami Amerike kot z državami v Aziji, ki nas na mnogih področjih prehitevajo.

To je že leta 2017 potrdila raziskava Ekonomske fakultete, ki so jo izvedli med velikimi in srednje veliki podjetji. V njej so preučevali različne poslovne vidike digitalne preobrazbe kot so njena strateška vloga, digitalna kultura, digitalna zrelost in organizacijske vidike. Raziskava je pokazala, da so slovenska podjetja manj digitalno zrela kot podjetja v svetu.

Digitalna zrelost je višja v podjetjih, kjer digitalna preobrazba temelji na poslovni iniciativi in je pravzaprav poslovna preobrazba. Na drugi strani pa je viden zaostanek slovenskih podjetjih pri izboljševanju izkušnje stranke kot cilju digitalne preobrazbe (razen v trgovinski panogi) v primerjavi s preostalim svetom.

Kako lahko Slovenija izkoristi priložnosti digitalizacije?

Tudi sami iz izkušenj ugotavljamo, da je na področju digitalizacije poslovanja slovenskih podjetij še precej rezerve, priložnosti za izboljšave pa na pretek. Če želimo učinkovito digitalno preobraziti poslovno okolje, potrebujemo poleg pravih informacijskih rešitev, strokovnega znanja tudi osredotočenost na prenovo procesov in poslovnih modelov ter močno voljo, ki je potrebna za vpeljavo sprememb v podjetja.

Pogosto se ravno spreminjanje kulture podjetja izkaže kot največji izziv. Da bi slovenska podjetja lahko dvignila digitalno zrelost na višjo raven, so po naših izkušnjah iz vsakodnevnih stikov s strankami pomembni predvsem naslednji dejavniki:

  • Pobudo za digitalizacijo poslovanja mora prevzeti poslovni del

V Mikrocopu ugotavljamo, da nosilci sprememb in iniciative za digitalno preobrazbo prihajajo predvsem iz poslovnega dela podjetja, predvsem s strani uprav, ki se zavedajo, da lahko le-tako ohranjajo svojo konkurenčnost, oddelki informatike pa praviloma prevzemajo manjšo, zelo tehnično vlogo. Vodstva podjetij kot cilje digitalizacije poslovanja običajno navajajo:

  1. povečanje svoje konkurenčnosti,
  2. izboljšanje učinkovitosti zaposlenih,
  3. hitrejše prilagajanje novim zahtevam in pričakovanjem trga,
  4. optimizacijo stroškov in
  5. povečanje dobičkonosnosti.
  • Večja ozaveščenost o pomenu digitalne preobrazbe

Da bi podjetja lahko razumela koristi, dodano vrednost in navsezadnje nujnost digitalizacije, je pomembna osveščenost in razumevanje digitalizacije v širšem kontekstu. Zato pozdravljamo pobude, kot je Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije, ki osvešča in zagotavlja storitve za rast digitalnih kompetenc, izmenjavo digitalnih izkušenj in primerov dobrih praks na lokalni, regionalni in mednarodni ravni. Podjetjem ponuja tudi finančne spodbude za dvig digitalnih kompetenc.

  • Dvig znanja in digitalnih kompetenc

Že samo razumevanje kompleksnega spleta aktivnosti, ki jih združuje digitalizacija, zahteva primerno strokovno znanje, ki ga v marsikaterem podjetju primanjkuje. Zato je v Sloveniji ključna tudi krepitev digitalnih kompetenc, ustreznih znanj in vlaganje v razvoj zaposlenih v podjetjih. Večji poudarek bi morali nameniti tudi vpeljavi agilnosti, sodelovanju med oddelki, spodbujanju inovativnosti in odprtosti do učenja in sprejemanja sprememb.

  • Spreminjanje organizacijske kulture

Opažamo, da so za digitalizacijo poslovanja nujno potrebno podporne aktivnosti, ki pomagajo pri spremembi organizacijske kulture. V podjetjih je namreč velik izziv, kako spremeniti ustaljene navade zaposlenih, jih motivirati za uporabo novih informacijskih rešitev in jim pokazati dodatno vrednost, ki jo bo digitalizacija prinesla tako podjetju kot tudi na ravni posameznika, ki je vpleten v vsakodnevne  poslovne procese podjetja.

  • Osredotočenost na poslovni model

Čeprav si podjetja od digitalizacije obetajo večjo učinkovitost in posledično prihranke, pa digitalizacija v zgodnjih fazah uvedbe pogosto ne prinaša prihrankov, enakovrednih naložbi. Prave koristi, ki presegajo hitre pozitivne učinke, sledijo kasneje, ko je sistem bolj celosten in pretok informacij bolj tekoč. Zato v Mikrocopu strankam priporočamo, da se osredotočijo na prenovo poslovnih procesov in sodobne poslovne modele, ki omogočajo realizacijo potenciala digitalizacije in s tem digitalno preobrazbo podjetja.

 

Če potrebujete glede digitalizacije poslovanja vašega podjetja nasvet, se nam oglasite in z veseljem vam bomo prisluhnili in našli ustrezne rešitve. 

  

Viri:

Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), Poročilo o državi za leto 2019, Slovenija, https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/scoreboard/slovenia

Digitalizacija kot motor bodoče gospodarske rasti, Sporočilo za javnost, GZS, https://www.gzs.si/mediji/Novice/ArticleId/71971/digitalizacija-kot-motor-bodoce-gospodarske-rasti

Stanje in trendi digitalne preobrazbe v Sloveniji, Economic And Business Review | LETN. 20 | POS. ŠT. | 2018 | 109-128, http://ojs.ebrjournal.net/ojs/index.php/ebr/article/view/663


Nazaj