Dobra praksa

Do digitalne preobrazbe s pomočjo številnih državnih spodbud

  13. 09. 2019

S strani države so na voljo številni ukrepi, ki podjetjem pomagajo uspešno izpeljati proces digitalne preobrazbe. Kakšne trende opažamo, kateri so najbolj pogosti izzivi in težave ter kam se podjetja lahko obrnejo po pomoč in dodatne informacije.

V podjetju Mikrocop, ki je že številna velika in srednja podjetja uspešno popeljalo skozi digitalizacijo poslovanja, opažamo vedno več zanimanja podjetij za črpanje državnih sredstev, ki so na voljo za spodbujanje gospodarstva pri digitalizaciji.

Števlina podjetja so že seznanjena, da so spodbude na voljo, a pogosto ne vedo, kaj pravzaprav lahko dobijo in pod kakšnimi pogoji. Zato jih zanima predvsem, kakšne so možnosti in izkušnje glede črpanja sredstev, kakšen je postopek priprave dokumentacije, ki je potrebna za prijavo in podobno. Eden od največjih izzivov podjetij je zagotovo razumevanje pojma digitalizacija, posledično pa tudi, katere storitve krijejo subvencije.

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo opažajo, da slovenska podjetja pogosto zamenjujejo digitalizacijo z avtomatizacijo in robotizacijo. »Prav pri ukrepu, ki smo ga začeli v letošnjem letu, to so javni pozivi malih vrednosti (vavčerji), opažamo, da mala in srednja podjetja (MSP) precej dobro razumejo digitalni marketing in uporabniško izkušnjo, ne pa tudi ostalih elementov, ki so ključni pri pripravi digitalnih strategij in izvedbi digitalne transformacije, kot so digitalni poslovni modeli, podatkovna strategija, kibernetska varnost,« pojasni mag. Alenka Marovt. Strokovnjakinja še poudari, da lahko prav tu pomaga država, ki mora zagotoviti ugodno poslovno okolje, ki bo ponudilo ustrezne informacije in širilo zavest o pomenu in prednostih digitalizacije in digitalne transformacije.

 avtomatizacija in robotizacija

 

Evropska komisija digitalizacijo vidi kot pomembno prioriteto

Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), ki opisuje napredek, ki ga države članice EU dosežejo pri digitalizaciji, je Slovenijo v letu 2019 uvrstil na 16. mesto med 28 državami članicami (leta 2018 smo bili mesto višje), kar pomeni, da spadamo v skupino srednje uspešnih držav.

Pomembno je izpostaviti, da je Evropska komisija digitalizacijo uvrstila med svojih 10 prioritet in temu primerno se je odzvala tudi naša država. V ta namen je bila izdana vrsta ukrepov, ki predvsem mikro, malim in srednjim podjetjem pomagajo pridobiti ustrezne digitalne kompetence in posledično povečati njihovo konkurenčnost na trgu.

 

Tudi Slovenija že odločno po poti do napredne digitalne družbe

Kot pojasnjuje mag. Alenka Marovt z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je vizija Slovenije, da s pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristi razvojne priložnosti informacijske komunikacijske tehnologije (IKT) in interneta ter postane napredna digitalna družba in referenčno okolje za uvajanje inovativnih pristopov pri uporabi digitalnih tehnologij. Cilji strategije Digitalna Slovenija 2020 so dvig zavedanja o pomenu IKT in interneta za razvoj družbe, vlaganje v razvoj digitalne družbe, varen in zaupanja vreden kibernetski prostor, konkurenčno digitalno podjetništvo in digitalizirana industrija za digitalno rast.

»Za državo ključen dvig digitalnih kompetenc in usposobljenosti zaposlenih, predvsem pa vodstvenega kadra v podjetjih ter s tem dvig produktivnosti podjetja ter ustvarjanje novih visoko kakovostnih delovnih mest,« pove mag.  Alenka Marovt.

 

Državni ukrepi in spodbude, za katere lahko zaprosijo podjetja

Prav zato so na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravili Program za podporo digitalizaciji in digitalno transformacijo MSP v višini 33 mio EUR, ki spodbuja digitalizacijo in digitalno transformacijo podjetij prek med seboj povezanih in komplementarnih ukrepov:

 

  • Podprli so aktivnosti Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije (DIHS), ki deluje kot 'one stop shop' na področju digitalizacije in digitalne transformacije. Pomembno je, da povezuje tako Univerzo v Ljubljani, kot tudi Univerzo v Mariboru, Gospodarsko zbornico Slovenije, Tehnološki park Ljubljana, SRIP Tovarne prihodnosti, SRIP IKT horizontalna mreža, mrežo FABLAB-ov, TECOS Celje in Lesarski grozd ter IIBA. Njegove aktivnosti so usmerjene v vzpostavitev digitalnega ekosistema, tako da pregleduje ponudbo in povpraševanje na trgu, sodeluje pri pripravi kataloga digitalnih kompetenc, pripravlja kataloge mentorjev, svetovalcev in usposabljanj. DIHS skrbi tudi za promocijo digitalizacije in povezovanje deležnikov v Sloveniji, pa tudi v mednarodnem prostoru, poleg tega pa preko zunanjih strokovnjakov omogoča tudi svetovanje in mentoriranje podjetij.

 

  • Zelo uspešen je javni razpis za e-poslovanje MSP, ki ga izvaja SPIRIT Slovenija, in sicer z namenom internacionalizacije poslovanja. Zanj je do leta 2022 namenjenih 9,45 mio EUR, z njegovo pomočjo pa bo podprtih več kot 300 podjetij, ki vstopajo na tuje trge s pomočijo digitalizacije (npr. nastopov na sejmih, oblikovanja spletnih strani, spletnih trgovin, elektronskega poslovanja s kupci in dobavitelji, priprave produktno-prodajnih videov...).

 

  • Od aprila letošnjega leta so na voljo tudi enostavne oblike spodbud manjših vrednosti oz. tako imenovani 'digitalni vavčerji' (8,5 mio EUR do 2023), ki jih izvaja Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z DIHS za krepitev digitalnih kompetenc prek različnih vrst usposabljanj na področju digitalizacije, pripravo digitalne strategije, ki zajema oceno stanja, strategijo in načrt digitalnih zmožnosti, zagotavljanje kibernetske varnosti (priprava sistemskega poročila in penetracijskega testa), digitalni marketing za nove spletne strani, nove mobilne aplikacije, nove spletne trgovine in nove rezervacijske platforme.

 

  • Predvidoma do konca septembra 2019 bo objavljen javni razpis za spodbujanje digitalne transformacije MSP v višini 12,4 mio EUR, namenjen pa bo MSP iz vzhodne kohezijske regije. Pri tem bo del sredstev namenjen za nakup opreme – opredmetene ali neopredmetene – večji del pa bo namenjen za digitalno transformacijo (za plače zaposlenih in zunanje strokovnjake).

 

  • Za celovito digitalno transformacijo (investicije) pa so podjetjem na voljo povratni viri financiranja prek SID banke, ki deluje kot sklad skladov (za katerega je bilo v obdobju 2014–2020 namenjenih 253 mio EUR) in Slovenskega podjetniškega sklada za MSP v obliki mikroposojil in lastniškega financiranja ter za raziskave, razvoj in inovacije v obliki posojil. Predvidene pa so še portfeljske garancije za podjetja.

 

 

Mag. Alenka Marovt še pove, da so na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v preteklosti podprli tudi Strateška razvojna inovacijska partnerstva (SRIP) (Tovarne prihodnosti, Pametna mesta in Horizontalno IKT mrežo). »Tudi v prihodnje se bomo posvečali krepitvi digitalnih kompetenc in varnemu digitalnemu poslovnemu okolju ter ozaveščenosti in prepoznavanju pomena digitalizacije. Menimo, da je pomembno sodelovanje vseh resorjev, saj niso pomembni samo ukrepi našega ministrstva, ampak skupne aktivnosti tudi ostalih ministrstev (SVRK, MJU, MIZŠ). Ob vsem tem pa je bistveno sodelovanje z gospodarstvom, kjer dobimo informacije o konkretnih izzivih in potrebah podjetij,« pojasni mag. Alenka Marovt.

 

Digitalizacija poslovanja za večjo konkurenčnost podjetij

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ugotavljajo, da imajo podjetja največji manjko in težave na področju digitalnih kompetenc. Poleg tega pa so nekatera vodstva podjetij premalo ozaveščena glede pomena digitalizacije – predvsem je to izziv pri tradicionalnih podjetjih in MSP, ki se srečujejo s pomanjkanjem delovne sile z digitalnimi spretnostmi.

»V Sloveniji premalo izkoriščamo priložnosti, ki jih s sabo prinašajo projekti digitalne transformacije, saj tovrstnih projektov še vedno ni veliko. Poleg tega se jih večina organizacij loteva s poudarkom na tehnologijah in manj na poslovnih izhodiščih. Z uvedbo digitalizacije in digitalne transformacije bi omogočili, da podjetja s svojimi nadpovprečnimi izdelki, storitvami in rešitvami nudijo boljšo uporabniško izkušnjo in večjo dodano vrednost,« pove mag. Alenka Marovt.

Po njenih besedah digitalizacija prispeva k večji mednarodni konkurenčnosti podjetij, saj omogoča preprost in hiter prodor na tuje trge oziroma razširitev poslovanja na obstoječem tujem trgu. Hkrati omogoča tudi krajši čas določenih aktivnosti in procesov, optimizacijo in učinkovitejše iskanje virov oz. nabavo, nižje stroške administracije ter povečano preglednost nad poslovnimi procesi.  

 

Za boljše poznavanje spodbud in ukrepov na voljo brezplačna pomoč

Naše izkušnje kažejo, da podjetja le površno poznajo ukrepe in spodbude, ki so na voljo. Pogoste so težave pri interpretaciji samega ukrepa, saj je spodbujanje digitalizacije zelo širok spekter. Vsako podjetje razpisane ukrepe razume tako, kot samo digitalizacijo tudi vpeljuje. Digitalna preobrazba je širok pojem in lahko zajema vse od spletnega nastopa, postavitev spletne strani, generiranja digitalnih vsebin… Vanjo so vključeni tako digitalizacija dokumentnih sistemov kot zapletene procesne rešitve.

Podjetjem polagamo na srce, da natančno preučijo razpisno dokumentacijo, saj bodo le tako videli, ali je določen ukrep primeren zanje in ali lahko na dotičnem razpisu sploh uspešno kandidirajo. Popolnoma nobenega smisla ni v tem, če podjetje kandidira na razpisu le zaradi sredstev, ukrepi pa se pravzaprav nikjer ne ujemajo z njegovo strategijo in poslovanjem. Po našem mnenju najbolje delujejo podjetja, ki na podlagi svoje strategije ves čas preverjajo možnosti in posledično tako črpajo sredstva.

S tem se strinja tudi mag.  Alenka Marovt in dodaja, da na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo opažajo, da so vloge podjetij, ki se prijavljajo na razpise za nepovratna sredstva, pogosto administrativno nepopolne. Na razpise oziroma javne pozive se nemalokrat prijavljajo podjetja, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev. Zato na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo podjetjem priporočajo, da se predhodno obrnejo na svetovalce na točkah SPOT, ki jim nudijo brezplačno pomoč pri prijavah na javne razpise/pozive, še posebej pri prijavah na t. i. vavčerje. Poleg tega se lahko podjetja obrnejo tudi na Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije, ki zaposluje strokovnjake s področja digitalizacije.

 

državne spodbude

 

Uspela bodo tista podjetja, ki se bodo znala prilagoditi novim razmeram

Kot poudarjajo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, niso najboljši tisti, ki so najhitrejši, niti tisti, ki preživijo, ampak tisti, ki se znajo prilagoditi novim razmeram. V tem procesu lahko podjetjem pomaga tudi država preko spodbud v obliki subvencij, ugodnih kreditov, garancij in lastniškega financiranja, pa tudi prek nefinančnih oblik podpore.

»Na področju digitalizacije smo podprli Digitalno inovacijsko stičišče, ki med drugim pomaga podjetjem pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Dodatno pa podjetjem nudijo še ugodne finančne vire v obliki subvencij in povratnih virov (krediti, garancije, lastniško financiranje),« pojasni mag. Alenka Marovt.

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo podjetjem predlagajo, da tudi sama ne samo sooblikujejo politiko Slovenije na področju digitalizacije, ampak prispevajo tudi k oblikovanju digitalizirane Evrope in podpore gospodarstvu. Evropska komisija je denimo 25. julija 2019 začela z javnim posvetovanjem o predlaganem Programu za digitalno Evropo za obdobje 2021−2027 kot delu sooblikovanja Digitalne Evrope. Pomembno je, da Evropska komisija načrtuje program, ki bi prinesel naložbe v skupni vrednosti 9,2 milijarde EUR za uvedbo inovativnih digitalnih tehnologij na petih ključnih področjih: super računalništvo, umetna inteligenca, kibernetska varnost, napredne digitalne spretnosti in zagotavljanje široke uporabe digitalnih tehnologij v celotnem gospodarstvu in družbi z evropskimi trajnostnimi cilji in vrednotami. 

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podjetjem priporoča tudi, da redno spremljajo spletne strani Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije, kjer bodo našli najnovejše informacije s področja digitalizacije ter možnosti za pridobitev finančnih sredstev.

Digitalna preobrazba se morda za katero podjetje zdi že skoraj pretrd oreh, a s pravim pristopom lahko prenovo poslovnih procesov in uvedbo sodobnih poslovnih modelov uspešno izpeljemo. Digitalizacija podjetju omogoča, da zares razvije svoj potencial ter na dolgi rok omogoča večjo učinkovitost poslovanja in posledično tudi večje prihranke. Kot ste lahko ugotovili, so na voljo številni ukrepi, ki bodo vašemu podjetju močno olajšali uspešno izpeljavo procesa digitalne transformacije.

 

Za podjetja, ki se do zdaj z digitalizacijo niso kaj prida ukvarjala, zdaj zares prihaja zadnji vlak, da zaženejo ta proces. Če podjetja ne bodo digitalizirala svojega poslovanja in v skladu s tem ustrezno usposobila svojih zaposlenih, jih bodo prehitela in povozila tista podjetja, ki so se na digitalizacijo že uspešno pripravila in jo z ustreznimi rešitvami že vpeljala v svoj poslovni model.

 

Morda tudi vaše podjetje potrebuje nasvet glede digitalizacije poslovanja ali pridobivanja sredstev za ta namen? Oglasite se nam in z veseljem bomo prisluhnili vašim dilemam in se potrudili najti prave rešitve.

 

 

Nika Jelenc, prodaja poslovnih rešitev v Mikrocopu


Nazaj