Dobra praksa

Digitalizacija kot gonilo globalizacije ali obratno?

  03. 09. 2019

Proces digitalizacije prinaša hitre in nenehne spremembe, ki jim je težko slediti. Številna podjetja se soočajo z različnimi izzivi, hkrati pa se ne zavedajo vseh priložnosti, ki jim jih digitalizacija lahko ponudi. Dejstvo je, da digitalna revolucija spreminja ustroj tega sveta in pred tem si ne smemo več zatiskati oči.

Druga polovica 20. stoletja je na gospodarskem in drugih področjih prinesla popolnoma neslutene spremembe, ki so močno spremenile ustroj in delovanje celotnega sveta. Priča smo bili razvoju na številnih področjih, pri katerih še posebej izstopajo tehnologija, telekomunikacije in seveda razvoj interneta. Zaradi vseh teh sprememb lahko danes upravičeno rečemo, da imamo svet na dlani.

Globalizacija nam je omogočila, da pretok informacij, kapitala in blaga poteka zares hitro in popolnoma nemoteno.

Ob boku globalnega razvoja pa predvsem v zadnjem desetletju intenzivno poteka še en izjemno pomemben proces, ki močno vpliva na naše bivanje in delovanje – digitalizacija. Digitalizacija je omogočila, da so informacije začele potovati s svetlobno hitrostjo. S tem je začela ustvarjati hitre in nenehne družbene premike, ki se jim moramo ustrezno prilagoditi, če želimo, da bo naše podjetje v prihodnosti še obstalo na trgu. To prinaša številne izzive predvsem že uveljavljenim tradicionalnim srednjim in večjim podjetjem. A na drugi strani digitalizacija in globalizacija odpirata tudi ogromno priložnosti.

Zdaj so se vse hitreje začele razvijati tudi digitalne tehnologije, ki močno vplivajo na celotno svetovno gospodarstvo in družbo. Digitalna revolucija spreminja ustroj tega sveta in pred tem si ne smemo več zatiskati oči. V tem trenutku lahko zagotovo rečemo, da je zdaj digitalizacija tista, ki poganja globalizirani svet. Z njo pa se moramo intenzivno in sistematično ukvarjati, saj lahko le na tak način tako pomemben proces obrnemo sebi v prid.

 

Čas je, da se slovenska podjetja osredotočijo na priložnosti digitalizacije

Kot kažejo številne raziskave, se slovenska podjetja pomembnosti in potrebnosti digitalizacije poslovanja sicer zavedajo, a jo še vedno dojemajo bolj v smislu grožnje kot pa rešitve in priložnosti. Veliko podjetij tudi še nima jasne slike, kako bi digitalizacijo umestila v celostno strategijo poslovanja. Pa vendar se procesu digitalizacije ne bomo mogli več dolgo izmikati in odlašati z njo, saj nas bodo razmere same po sebi prisilile, da se bomo prilagodili in vzpostavili nove temelje poslovanja in delovanja. Dejstvo je, da se digitalizacija dotika praktično vseh področij našega življenja.

V Mikrocopu, vodilnemu podjetju za digitalizacijo poslovanja pri nas, opažamo, da digitalizacija prinaša disrupcijo, saj omogoča nove poslovne modele, ki lahko v globaliziranem svetu zlahka ogrozijo tradicionalno poslovanje podjetij. Še posebej, če se takšna podjetja sama še niso digitalizirala, konkurenca pa. Prav zato je digitalizacija poslovanja nujna, če želi podjetje srednjeročno sploh obstati na globaliziranem trgu.

Sicer v Mikrocopu digitalizacijo dojemamo kot proces, ki podjetjem poleg povečanja učinkovitosti poslovanja omogoča tudi vpeljavo novih poslovnih modelov, ki so bližji novim navadam njihovih strank. Na trgu opažamo, da sta največja izziva učinkovite digitalizacije spreminjanje organizacijske kulture v podjetjih ter optimizacija procesov, ki implementirajo priložnosti digitalizacije. Za uspešno digitalno preobrazbo podjetja potrebujejo jasno opredeljene cilje digitalizacije in tudi prava orodja, ki jim bodo omogočila učinkovito upravljanje s poslovnimi procesi in informacijami.

 

Agilna, inovativna in spremembam naklonjena podjetja se lažje digitalizirajo

O digitalizaciji je treba razmišljati kot o načinu za povečanje učinkovitosti poslovanja in priložnosti za drugačen nastop na trgu. Hkrati se moramo zavedati, da proces digitalizacije odpira še druga družbena vprašanja, kot so denimo hitro spreminjanje narave dela in pomanjkanje digitalnih kompetenc, ukinitev nekaterih delovnih mest, a hkrati tudi nastajanje novih, obvladovanje novih tehnologij in celovito razumevanje posledic njihove uporabe, ne nazadnje eksponentno povečevanje potreb po energiji in redkih surovinah za izdelavo različnih naprav ter posledično prekomerno izkoriščanje našega planeta. Tudi to je digitalizacija, zato je pomembno, da vzporedno tudi aktivno iščemo odgovore na omenjene dileme. Nujno je, da digitalizacijo podpiramo s pravim pristopom in izkoristimo njene potenciale, ki jih vidimo predvsem v optimizaciji procesov in posledično lažji osredotočenosti zaposlenih na osnovno dejavnost podjetja in svoje stranke, skratka na delo, ki prinaša večjo dodano vrednost.  

Tudi dr. Dietmar C. Schlößer, vodja digitalizacije in inovacij pri TÜV NORD GROUP, je na letošnjem Dnevu slovensko-nemškega gospodarstva izpostavil neizogibnost digitalne transformacije v industriji in poudaril, da se podjetja tega lahko lotijo s pomočjo zunanjih strokovnjakov ali pa te usposobijo sami znotraj podjetij.

Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, je prepričana, da rezultati raziskave na temo industrije 4.0, ki jo je zbornica izvedla ob koncu leta 2018, sicer kažejo na dobro osnovno razumevanje pojma industrija 4.0 v podjetjih v Sloveniji, izzivi pa nastajajo glede zavedanja o potrebi po merjenju izvajanja strategije na področju industrije 4.0.

Z njo se strinja tudi prof. dr. Dunja Mladenić, vodja laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, saj je na Otvoritvi letnega programa aktivnosti projekta Industrija 4.0, ki ga izvajajo na Slovensko-nemški gospodarski zbornici, povedala, da je po njenem mnenju za dosego inovativnih tehnologij potreben monitoring. Prof. dr. Dunja Mladenić vsem podjetjem, ki želijo napredovati na področju umetne inteligence, svetuje, da neprestano zbirajo obstoječe podatke in določijo indikatorje za merjenje.

 V Mikrocopu opažamo, da so podjetja, ki poslujejo agilno, spodbujajo inovativnost in učinkovito vpeljujejo spremembe, bolj uspešna tudi na področju digitalizacije poslovanja. Kot največje ovire vidimo predvsem pomanjkanje osredotočenosti na potrebe strank in posledično poslovni model, pomanjkanje znanja in izkušenj na nekaterih specifičnih področjih, kot je upravljanje informacij, ter izbiro neprimernih orodij, ki ne podpirajo digitalnega poslovanja.

 

Ljudje so in morajo ostati v procesu digitalizacije ključni

Dejavnost Mikrocopa na področju, ki se nanaša na digitalizacijo dokumentacije in njeno hrambo v papirni obliki, za zdaj še vedno zahteva lokalno prisotnost in ni izpostavljena neposrednim pritiskom globalizacije. A vendar se z globalizacijo in njenim vplivom na digitalizacijo dnevno srečujemo, ko govorimo o vpeljavi informacijskih rešitev za digitalno poslovanje in elektronsko hrambo. Tu tekmujemo z globalnimi ponudniki, ki jih premagujemo z boljšo kakovostjo, večjo varnostjo, prilagodljivostjo in – običajno – nižjo ceno rešitve. Nihče ne kupi samo rešitve določene blagovne znamke, ampak pričakuje tudi podporo in pomoč pri ustrezni in učinkoviti vpeljavi rešitev. V Mikrocopu imamo zares odlično ekipo strokovnjakov z izkušnjami z raznovrstnih projektov in iz različnih dejavnosti, kar je zagotovo naša velika prednost.

Gertrud Rantzen je dodala, da na podlagi anketnih analiz iz raziskave ugotavljajo, da so razlogi za nastale izzive glede zavedanja o pomenu merjenja izvajanja strategije na področju industrije 4.0 predvsem na strani pomanjkanja znanja, kompetenc in usposobljenosti, nekoliko manj pa tudi na področju pomanjkanja finančnih sredstev. »Med ključne izzive, s katerimi se srečujejo podjetja v Sloveniji na področju digitalizacije in implementacije industrije 4.0, sodi ravno pomanjkanje usposobljene delovne sile,« je stanje na področju digitalizacije poslovanja slovenskih podjetij komentirala Gertrud Rantzen.

O tem, da so v procesu digitalizacije ljudje še kako pomemben dejavnik, se strinja tudi prof. dr. Dunja Mladenić. Strokovnjakinja poudarja, kako pomembno je, da znajo vodstveni kadri v podjetjih v svojih zaposlenih prepoznati potencial in ugotoviti, v čem so dobri: »Čeprav je pri umetni inteligenci veliko govora o robotih, mora ostati poudarek na človeku.«

Dejstvo je, da ne globalizacije ne digitalizacije ni mogoče ustaviti. A če želimo biti znotraj obeh procesov uspešni in iz njiju potegniti največ kar lahko, moramo ostati oziroma postati bolj odprti, odzivni, prilagodljivi in ves čas pripravljeni na spremembe. Digitalizacije ne smemo izrabljati zgolj v namen optimizacije stroškov, ampak se moramo v prvi vrsti osredotočiti na potrebe svojih strank in svoj poslovni model. Le s takim pristopom bomo lahko vse te prednosti obrnili sebi v prid ter si na vseh področjih močno olajšali naše bivanje in delovanje.

 

Klemen Novak, vodja razvoja prodajnih programov


Nazaj